Novi gradbeni zakon (GZ-1)

Državni zbor RS je decembra sprejel Gradbeni zakon (GZ-1) in Zakon o urejanju prostora (ZUreP-3). Zakona, ki po zagotovilih Ministrstva za okolje in prostor, prinašata enostavnejše, hitrejše, cenejše in digitalizirane rešitve, sta stopila veljavo 31. decembra 2021. V času do 1. junija 2022, ko se bosta zakona pričela tudi uporabljati v praksi, bodo po informacijah ministrstva sprejeli še ključne podzakonske akte. Vsi deležniki pa se bodo v tem času lahko ustrezno pripravili na izvajanje nove zakonodaje, še zlasti v povezavi z novim gradbenim zakonom.

Novi Gradbeni zakon med drugim prinaša novosti glede postopka izdaje gradbenega dovoljenja in možnost gradnje objektov, ki nimajo vpliva na okolje, že po dokončno izdanem gradbenem dovoljenju, in ne šele po njegovi pravnomočnosti, kot je to bilo v veljavi do sedaj.

Po uvedbi digitalnega poslovanja na tem področju, kar se bo zgodilo predvidoma v letu 2024, plačilo komunalnega prispevka ne bo več pogoj za pridobitev gradbenega dovoljenja, ampak se bo komunalni prispevek odmerilo pred začetkom gradnje, plačilo tega prispevka pa bo pogoj za prijavo začetka gradnje objekta.

Ključne rešitve, ki jih prinaša Gradbeni zakon GZ-1:

  • možnost pridobitve gradbenega dovoljena po skrajšanem ugotovitvenem postopku v roku 30 dni v skladu z Zakonom o upravnem postopku ter njihova obravnava prek državnega oblaka e-prostor ter e-graditev;
  • investitor lahko na lastno odgovornost prične z gradnjo tudi že po dokončnosti gradbenega dovoljenja, kadar gre za objekte, ki niso objekti z vplivi na okolje ali gre za objekt, ki ne potrebuje presoje sprejemljivosti po predpisih, ki urejajo ohranjanje narave.
  • podjetja bodo lahko začasno (do tri leta) postavila na svojem dvorišču skladišča poleg obstoječih objektov ter po potrebi vzporedno pridobivala gradbeno dovoljenje za tak objekt;
  • uvaja se »manjša rekonstrukcija«, kar premošča vrzel med vzdrževalnimi deli in rekonstrukcijami;
  • odmera komunalnega prispevka se izvede po pridobitvi gradbenega dovoljenja  – pred začetkom gradnje;
  • inšpekcijski nadzor nad nezahtevnimi objekti lahko izvajajo tudi občinske inšpekcije;
  • kot novost se pod določenimi pogoji ponuja možnost uporabe materialov in proizvodov, ki so bili že v uporabi, s čimer se sledi načelom trajnostnega in krožnega gospodarstva;
  • omogoča se pridobivanje uporabnega dovoljenja za enostanovanjske hiše na preprostejši način; namesto dokazila o zanesljivosti objekta, se priloži izjava nadzornika in vodje nadzora, da so dela dokončana v skladu z izdanim gradbenim dovoljenjem in projektno dokumentacijo za izvedbo gradnje ter da objekt izpolnjuje bistvene zahteve.
  • ohranjajo ter deloma dopolnjujejo se določbe, ki se nanašajo na legalizacijo, in sicer tako, da se omogoči legalizacija tudi za dele objekta; hkrati je jasno določeno, da mora biti nelegalen objekt dokončan, da je mogoče izdati odločbo o legalizaciji, ki se šteje za uporabno dovoljenje;
  • omogoča se lažje pridobivanje dovoljenja za objekt daljšega obstoja (za objekte, ki so bili zgrajeni pred 1. 1. 2005);
  • vzpostavlja pravno fikcijo izdanega uporabnega dovoljenja za vse enostanovanjske stavbe, ki so bile zgrajene v skladu z gradbenim dovoljenjem pred 1. 6. 2018 in so ustrezno evidentirane;
  • za primere, ko je treba zaradi naravne in druge nesreče (npr. požara) poškodovan objekt čim prej sanirati, se uvaja možnost vzpostavitve v prvotno stanje le na podlagi prijave začetka gradnje;
  • vzpostavlja se dodatna pravna podlaga za poslovanje v elektronski obliki (e-Graditev) ter izvedbo avdio-video obravnav.

Vir: Republika Slovenija – Ministrstvo za okolje in prostor